Moja pot

Spomnim se prvih želja, ki so se oglasili v meni več kot 20 let nazaj in me usmerjali na neznano pot. Pot, ki sem jo tako močno čutila v sebi, pa se nisem imela poguma, da stopim na njo in ji sledim. Sedaj vem, takrat še nisem bila pripravljena, zrela, da speljem projekt, ki sem ga pisala, ustvarjala v svoji glavi, da realiziram to globoko željo v sebi. Takrat sem se zanikala sebe, kdo sem v resnici.

Odpreti trgovino, ki bo drugačna, ker ne bo samo prodajalna z rastlinskimi izdelki, ampak bo zgodba, ki jo bodo začeli živeti tudi ostali ljudje.

Zgodba, ki bo povezala ljudi spet med sabo, da začutimo vsi spet tiste vrednote, ki so šle v pozabo, in jih začnemo živeti. Da ljubimo, spoštujemo vsa živa bitja, tudi živali. Da slišimo drug drugega in se sprejemamo točno takšne, kot vsak je. Moja pot.

VEGANKA SEM

Veganka sem v prvi vrsti zaradi ljubezni in spoštovanja do živali. Če se pa poglobimo v smisel veganstva, pa vidim, kako kompleksno je in nujno, da zaščitimo tudi naš planet, naš obstoj. Da smo eno, celota, ki stremi k boljšemu, lepšemu jutri. Vse okrog nas je energija, in želim si, da bi ustvarjali samo energijo ljubezni… ker da, sami ustvarjamo svet, v katerem živimo z našimi mislimi, besedami, dejanji… naj bodo lepe, srčne, pristne, iskrene…

Ne sramujem se

Filozofija, ki je še marsikomu nesmiselna v tem času in nemogoča, da se realizira. Je pa nujna. Jaz verjamem vanjo z vsem svojim srcem in vem, da zmorem, ker želim. Počasi, korak za korakom, potrpežljivo, z zaupanjem vase. In vesela ter hvaležna bom za vsakega, ki mi bo sledil na moji poti… Nič ne vsiljujem, nikoli. Spoštujem zelo ljudi in njihove odločitve. Rada govorim o veganstvu, čustvih, vsemu lepemu, kar nam manjka… Rada pokažem svojo ranljivost, šibkost, sebe v celoti, takšno, kot sem. Ne sramujem se tega. Del mene je, moje je, moja pot. V vsakem izmed nas je to, ampak ni v redu, rečejo, če pokažeš preveč ranljivosti, sebe…

Želim, da to spet živimo.

Vem, ne bom jaz spremenila veliko, bo pa en majhen, mali mejnik postavljen, da enkrat, nekoč morda lahko nekdo, ki je bolj mogočen, viden kot jaz, nadaljuje mojo pot. Nevidna sem in tako želim tudi ostati na nek način… delovati po tiho, neopazno in delati to na način, kot vem in zmorem, močno verjamem in čutim v sebi. Mogoče se koga dotakne, mogoče bo moja zgodba kdaj razumljena, slišana od večine ljudi. Upam, želim, da bo tako.

Zadnje mesece sem zelo obremenjena. Veliko težkih preizkušenj mi je bilo dano. Vidi se utrujenost na mojem obrazu.

Vidi se… veste, ko oblečeš najlepšo obleko, pa ne siješ. Jaz že dolgo nisem sicer oblekla najlepše obleke zaradi preveč dela, ki sem si ga naložila, pa vseeno je nekje v meni tista iskrica, ki me vodi in sili naprej. Ker energija je v srčku. Tam je izvor, in vsi jo nosite, samo verjemite v njo in jo negujte, kot se trudim negovati in verjeti sama.

ČUDOVITI LJUDJE

Veliko zame čudovitih ljudi je odšlo iz mojega življenja. Tako so želeli, in to moram spoštovati, ker vse ima svoj namen, in vsak zakaj svoj zato. Nekdo te začuti in želi ostati del tvojega življenja, nekdo pač ne… Ostane vedno le tisto, kar je dobro zate, in zato bodi hvaležen za vse… tudi za tiste, ki so odšli od tebe. Niso na tvojih frekvencah. Energije se morajo poklopiti, da je ravnovesje med ljudmi, prijatelji, znanci… Vsak mi je dal ogromno spoznanj o sebi, in zato sem zelo hvaležna.

Ne poznam še vseh odgovorov, enkrat bodo jasni.

“DRUGAČNA”

Vedno sem bila “drugačna” in posledično zato tudi pogosto nerazumljena od večine ljudi. Vedno povem, kaj mislim, čutim, vedno se vživim v osebo, ki se mi približa, začutim jo, jo sprejmem in ljubim. Kot ljubim svoje življenje, svojega otroka, svoje domače, prijatelje, znance in meni ljube živali.

Avena

In ljubim svoje delo, svoje poslanstvo, moje trgovinice. Da, težko je, zelo težko, ampak vredno vsake stiske, bolečine, strahu pred neuspehom, ki se na trenutke prebudi tudi v meni. V našem malem mestecu so dvomili vsi v mojo zgodbo, zgodbo o Aveni. Jaz nikoli, res nikoli! Verjela sem vase, v to, kar delam, živim z vsem svojim srcem. Vztrajala, se borila tudi takrat, ko je bilo najtežje, ko so tekle solze, bile neprespane noči in še so…

In pridejo obdobja, ko je lažje, in potem se ti zdi, da bo sedaj pa vse lažje… pa ni tako. Življenje je to. Vedno nam da toliko, koliko smo sposobni prenesti, in to je privilegij. Močna sem, zmorem. Kot tudi vsi vi, ki pišete svojo zgodbo. Zmorete! Verjemite v svoje sanje, v sebe. Čudovite ljudi imam okrog sebe. Čutijo me, podpirajo, vedo, kako delujem, kaj rabim, da lahko diham, funkcioniram, sem preprosto jaz.

Misli srca

Pišem, veliko pišem… vse, kar se me je dotaknilo, osrečilo, prizadelo, pišem, in skozi to se učim, celim, rastem, oblikujem. Napisanega je že misli skozi mojo pot za eno debelo knjigo. Enkrat vse to želim deliti z vami, enkrat napišem knjigo. Tisti, ki me poznajo, ki so želeli spoznati mene, so čudovita zbirka moje knjige življenja, in veselim se novih obrazov, ki jih bom spustila v svoj svet…Moja pot. Sicer težko pustim do sebe ljudi v popolnosti. Ko pa začutiš tisto nekaj več, takrat prepustiš…

Hvala vam

Hvala vsem, ki ste z mano, me podpirate, verjamete vame in me v težkih časih spodbujate, da ne obupam. Ker težko je preživeti, ko si tako majhen, in so okrog tebe sami veliki, ki imajo varnost, moč, kapital, ime… in še težje je zaradi tega, ker imaš zgodbo, ki ne paše v ta sistem, v katerem živimo.

Ampak vem nekaj. Ne dela te velikega denar, luksuz in lepa oblačila, ampak te bogati skromnost in veličina ljubezni, ki jo nosimo v sebi. To dela človeka velikega in močnega.

Hvala, da sem lahko en del sebe delila z vami.

Matejka